Skoči na glavno vsebino

Izdelava punčke

… »Ako boš pridna, tihcena, ti naredim punčko,« ji je obljubila mati.

Dekletcu so se takoj zjasnila lica.

» Res? Kdaj?«

» Zvečer, ko se vrnem. Boš pridna?«

» Da,« je Nežka prikimala.

(France Bevk: Pestrna)

Le kaj vse je morala prestati Nežka, da je dobila punčko iz cunj.  Za nas pa je kar samoumevno, da imamo igrače. Ko ene prerasemo, dobimo druge in sploh ne razmišljamo ali si jih zaslužimo ali ne. Dobimo jih, ker so potrebne za naš razvoj , da se zamotimo z njimi in imajo mogoče starši mir pred nami. Včasih kar pozabimo nanje in jih sploh ne cenimo.  

Petošolci smo si kar sami sešili punčko iz cunj. Pri tem smo osvojili kar nekaj veščin krojenja,šivanja … in ugotovili, da ima taka igrača prav posebno ceno.

Komemoracija v Lokavcu

Babica, jaz pojdem s tabo,

dedek moj tako je sam.

Svečko bova mu prižgala,

ker je danes mrtvih dan.

 

V jesensko obarvani november smo učenci in učitelji PŠ Lokavec zakorakali s komemoracijo. Ob spomeniku padlim borcem in na krajevnem pokopališču smo v sklopu krajšega programa s pevskimi, instrumentalnimi in retoričnimi točkami obeležili dan spomina na mrtve.

 

Vedi, vedi, dragi dedek,

večkrat nate spomnim se,

naj ta drobna lučka moja

spet ogreje ti srce.

Izrezovanje buč

Učenci se na podružnici povezujemo med seboj preko raznih dejavnosti.  Poizkusili smo se tudi v izrezovanju buč. Buče smo prinesli v razred, si ogledali nekaj primerov izrezovanja in se lotili dela.

 Najprej smo izrezali večjo odprtino. Skrbno smo izdolbli notranjost in semena dali na sušenje.

Sledilo je  ustvarjane: izrezovanje odprtin za oči, usta, nos, ušesa.

Da smo ugotovili, če so dovolj strašne za noč čarovnic, smo jim dodali še svečke.

Teden otroka na lokavški šoli

Letošnji Teden otroka je potekal pod geslom: Zakaji in zatoji radovednosti. Le kakšen bi bil svet brez zakajev in zatojev? Verjetno brez novih znanj, izkušenj in razvoja posameznikov in družbe sploh. Tudi v šoli se učimo postavljati vprašanja in to ne samo z zakaj? Iščemo tudi odgovore in jih delimo med seboj. Tako zakaje in zatoje tudi udejanjamo.

Teden otroka je tudi  priložnost za medrazredno druženje vseh učencev, medsebojno pomoč in sodelovanje. Osrednji dogodek je bila skupna malica v praznično urejeni jedilnici ob svečkah, cvetju in pogrinjkih. Obloženi kruhki, sadne palčke in pecivo je še bolj teknilo, ker smo vse pripravili med poukom. Tudi  palačinke smo spekli in se posladkali z njimi. Potekalo je tudi medrazredno druženje preko izdelovanja raznih izdelkov, družabnih in športnih iger, srečo pa smo preizkusili v tomboli. Prvošolci so pokukali  še v vrtec in se družili z najmlajšimi.

Zakaj je bil ta teden nekaj posebnega? Zato, ker se trudimo, da zmoremo že marsikaj, ker želimo pomagati, ker želimo biti vsak dan odgovornejši, samostojnejši … skratka  boljši.

DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE IN TEDEN KULTURNE DEDIŠČINE NA PODRUŽNIČNI ŠOLI LOKAVEC

V okviru teh dni smo organizirali športni dan z naslovom Igrajmo se igre naših babic in dedkov ter tehniški dan Stara znanja in ročne spretnosti.

Super športni dan, kjer smo igrali igre naših babic in dedkov, nas je veliko naučil. Ni nam šlo za zmagovalce in poražence, temveč za skupno doživetje, ki je utrdilo naše odnose in nas spomnilo, kako pomembno je sodelovanje. Kljub temu, da so bile igre na prvi pogled enostavne, so zahtevale spretnost, koncentracijo in sodelovanje med člani ekipe. To je bil dan, ko smo se naučili, da so lahko tradicionalne igre iz preteklosti odlična priložnost za povezovanje generacij in krepitev medsebojnega spoštovanja. Poleg tega pa smo se spomnili, da je medsebojno sodelovanje ključnega pomena za ustvarjanje skupnosti, kjer vsi člani prispevajo k uspehu. To bo zagotovo ostal nepozaben dogodek v naših šolskih spominih in nas spodbudil, da ohranjamo povezanost s preteklostjo in sodelujemo še naprej.

Organizirali smo tudi tehniški dan, kjer so otroci odkrivali čarobnost starih ročnih spretnosti, vključno z ličkanjem koruze, izdelavo punčk iz ličja in drugimi rokodelskimi deli. Otroci se niso le naučili starih ročnih spretnosti, ampak so tudi razvijali spoštovanje do tradicije, kreativnosti in sodelovanja. S temi izkušnjami smo skupaj oživeli starodavno magijo ročnih spretnosti in prebudili otroško radovednost do sveta okoli nas. S ponosom smo opazovali, kako so otroci ustvarjali spomine, ki bodo trajali vse življenje in se zavedali pomena ohranjanja teh dragocenih veščin za prihodnje generacije.

ZAHVALJUJEMO SE gospe Mojci Pergar, ki nas je vodila pri izdelavi punčk in dečkov iz ličja, gospe Dragici in gospodu Jožetu Černigoj za topel sprejem, slastne štruklje, domač metin sok in nepozabne trenutke na kmetiji.

Dostopnost